Pramada by Nesesari Kakalulu

Utrujeno od norosti sveta, se je naše pleme Pramada odpravilo na romarsko pot v Afriko do svete dežele Lalibele, v želji, da bi poiskalo notranji mir. No, seveda miru nismo našli, tudi do Lalibele nismo prišli, obtičali smo sredi puščave, prepuščeni golemu pesku in srhljivi praznini, ki ji ni bilo videti konca. Ko je že vse kazalo na to, da zaradi žeje in izmučenosti naša življenja ugašajo, se je na nebu, ob zori, pojavil bumerang, ki je tako vijugal s puščavskim vetrom, da so kroženja skozi zrak zvenela kot čarobne melodije saksofona. Mi, ki smo imeli sloves glasbenega plemena, smo se melodij razveselili, slednje so nam ulile še zadnji kanček življenjskih moči in za trenutek smo pozabili na neizprosnost situacije, v katero smo zašli. Bumerang ni prišel sam, pravzaprav je bil vodič Šamanu, ki je prihajal iz starega deževnega gozda in dolgo časa je taval po svetu, da bi nas poiskal ter nam izročil pomembno sporočilo. Dejal je, da se moramo vrniti domov, položiti besede v svojo glasbo in začeti s pričevanjem izkušnje. Nato nas je posedel na tla, formirali smo krog in začeli prepevati mantrično molitev za priklic varuha. Dum dum da - dum dum de - dum dum da - dum dum de … Pojavil se je varuh – ogromno bitje s krili po imenu Nesesari Kakalulu. Bitje se je globoko priklonilo, povabilo nas na svoja krila in že smo vsi skupaj leteli nazaj v domačo vas. Po vrnitvi mirni sicer nismo bili, tudi utrujenosti in izčrpanosti ni bilo mogoče skriti, vendar ne glede na to bili smo polni vedrega duha in goreče želje po pričevanju romarske izkušnje. Pričeli smo prepevati o norosti, otroškosti, fantaziji, temačnih časih in odrešitvi, vse to pomešali v karnevalski duh, kjer se kaos dotakne blaženosti, kjer nesmisel lovi pomen, pomen postane nem, lokomotiva spremeni se v molokotivo in ples je kar naenkrat slep. Da bi vse to sami doživeli, vas Pramada toplo vabi v svojo vas – ob polni luni – Šaman – Nesesari – ples.

Facebook