Kolovoz from Tvoje ime by Mochereel

Zvon odbije
sedemkrat.
Sonce vstane.
Noč gre spat.

V belem mlinu
za vasjo
se vrti kolo
skoz in skoz,
zadnja pot,
ki vodi tod,
pa je zadnji
kolovoz.

Kolovoz
gre še naprej
skozi jutro,
dan in večer
vse do hiše
v senci smrek
gor na luni
sredi zvezd.

V malem oknu
malih vrat
male hiše
sredi livad
se za čisto
kratek čas
spet prikrade
tvoj obraz.

Zdaj ni več
tistih smrek,
ne ceste,
ki gre do zvezd.
Ni okna,
niti vrat.
Ni hiše
sredi livad.

Če ni več
tistih smrek,
ne ceste,
ki gre do zvezd,
je res že
skrajni čas,
da greva
še enkrat tja.

Ko odbije
sedemkrat,
vas izgine
nekam v mrak.

V temi sije
kolovoz,
ki se dviga
pod nebo.

• Alternative
• nova liturgija
• urock
• Bistrica Ob Sotli